| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Anja
Administrator
Pridružen/-a: 10.01. 2007, 18:22
Prispevkov: 2094
Kraj: Lesce
|
 Objavljeno: 03 Maj 2007 15:35 Naslov sporočila: Nekaj zanimivih člankov o prehrani |
 |
|
Težave z zobmi?
Dandanes imajo psi precej daljšo življenjsko dobo kot pred nekaj desetletji. Veliko zaslug za to ima nedvomno napredek veterinarske medicine. Zaradi daljše življenjske dobe pa se veterinarji vsak dan ukvarjajo z različnimi zobnimi obolenji psov. Prav zato je sila pomembno, da skrbniki psov in mačk redno skrbijo za ustno higieno svojih ljubljencev. Pri psih se zobna gniloba sicer pojavlja redko, precej več pa imajo težav z boleznimi dlesni in nalaganjem trdih zobnih oblog, kakor pravilneje imenujemo zobni kamen. Zobni kamen nastaja iz mehkih zobnih oblog, oziroma plaka. Plak je sestavljen iz delcev hrane, sline in bakterij, ki se naberejo na zobeh. Mehke zobne obloge še najbolj učinkovito odstranimo z rednim ščetkanje zob in tako učinkovito preprečimo nastajanje zobnega kamna in pojav različnih zobnih bolezni.
Prav zobne obloge so tiste, ki posledično povzročijo veliko večino težav z zobmi. Če mehkih zobnih oblog ne odstranjujemo, se začnejo v njih odlagati mineralne snovi iz sline. Zato iz sprva iz mehkih oblog nastane trd zobni kamen, ki se močno oprime površine zob. Mehke zobne obloge se začnejo "strjevati" (mineralizirati) po približno od treh do petih dni od tedaj, ko so nastale.
Zobni kamen draži dlesni, na katerih kmalu povzroči vnetje, ki ga strokovno imenujemo gingivitis. Tovrstno vnetje spoznamo po pordelosti dlesni ob zobnem vratu. Večino skrbnikov pa na vnetje dlesni najprej opozori neprijeten ustni zadah, ki se ponavadi pojavi pri gingivitisu. Zobnega kamna skrbniki sami ne morejo odstraniti, zato morajo poiskati veterinarsko pomoč. Veterinarji pa odstranjujejo zobni kamen s posebnimi inštrumenti, v večini primerov pa je nujno, da je žival takrat v popolni anesteziji.
Zobni kamen se postopoma nalaga tudi na mestih, kjer je zob prekrit z dlesnijo. Na tem mestu zobni kamen odriva dlesni s površine zob, zato nastanejo tako imenovani žepi, kjer pride do precejšnjega razmnoževanja bakterij. Razvije se tako imenovana paradontalna bolezen, ki jo imenujemo tudi bolezen obzobnih tkiv. To stanje je lahko zelo boleče in vodi v izgubo zob, nastajajo ognojki, kostno tkivo v čeljustnici pa se izgublja. V nadaljevanju bolezni se bakterije močno razbohotijo in lahko vdrejo celo v krvni obtok. Zato se lahko pojavi vnetje srčnih zaklopk, jeter ali ledvic. Napredovanje paradontalne bolezni lahko upočasni ali pa zaustavi le veterinar in sicer z uporabo posebne opreme in postopkov.
Iz opisanega je povsem razumljivo, kako pomembna je ustrezna zobna oziroma ustna higiena. Različna zobna obolenja psov in mačk lahko skrbnik preprečuje z rednim ščetkanjem zob, s preventivnimi pregledi zob pri veterinarjih in po potrebi tudi z veterinarskim čiščenjem zob. S ščetkanjem doma pa lahko skrbnik odstranjuje le mehke zobne obloge, ne pa tudi zobnega kamna. Zato je pomembno, da začnemo s čiščenjem zob že pri mlademu psu, še preden se razvije zobni kamen, ki ga lahko odstrani le veterinar.
Skrb za zdrave zobe pomeni tudi, da skrbniki sami odkrijejo začetne znake zobnih obolenj, kot so neprijeten vonj iz ust, pordele in otečene dlesni, rumeno-rjavkaste naslage zobnega kamna, bolečino in krvavitve dlesni. Za učinkovito preventivo pa je najpomembnejše redno ščetkanje zob, številne raziskave in praktične izkušnje pa dokazujejo, da lahko za ustrezno higieno ustne votline in zob zelo učinkovito poskrbimo tudi s posebnimi vrstami hrane. Večinoma jih skrbniki živali srečajo kot različne posladke namenjene žvečenju, pa tudi v obliki različnih hran, namenjenih čiščenju zob. Posladki za žvečenje, ki so namenjeni čiščenju zob, so se večinoma žal izkazali za neuspešne, nekateri delujejo celo nasprotno. Hrane, ki so namenjene čiščenju zob so tudi različnih vrst. Nekatere vsebujejo kot čistilno učinkovino različne polifosfate, ki pa samo preprečujejo nastajanje zobnega kamna, medtem ko pa na zobne obloge, zobne madeže in neprijeten zadah ne učinkujejo. Popolnoma drug princip zobne higiene s pomočjo hrane pa predstavlja hrana Hill's* Science Plan* Oral Care, ki je edina hrana, za katero je klinično dokazano, da učinkovito odstranjuje zobne obloge, preprečuje nalaganje zobnega kamna in skrbi za svež ustni dah. Ta vrsta hrane, tako v pasji, kot tudi v mačji različici, je posebej sestavljena tako, da se pasji oziroma mačji zobje zadrejo globoko v košček hrane, preden ta razpade na manjše delce. Med žvečenjem pa na poseben način razporejena naravna rastlinska vlakna s površine zob odstranjujejo zobne obloge in tako hkrati poskrbijo tudi za preprečevanje neprijetnega ustnega zadaha.
Briket se med grizenjem ne zdrobi, pač pa dopušča, da zobje prodirajo skozenj. Medtem se naravna rastlinska vlakna nežno drgnejo ob zobe in očistijo površino zob do dlesni.
Delovanje rastlinskih vlaken je okrepljeno z nekoliko nižjo vsebnostjo beljakovin, saj veliko beljakovin spodbuja nastajanje plaka, in z zmanjšano vsebnostjo kalcija, ki sodeluje pri nalaganju zobnega kamna.
Dokazano je, da Hill's Oral Care najbolj učinkovito deluje takrat, ko ga uporabljamo pri psih in mačkah, ki imajo čiste zobe. Učinek Oral Care pa je malce manjši, če ga uporabljamo pri živalih, ki že imajo zobni kamen. Priporočljivo je, da hkrati s hrano Oral Care uporabljamo še druge metode za zmanjševanje nalaganja zobnih oblog, se pravi, da ga uporabljamo hkrati z rednim ščetkanjem.
Zelo pomembno je dejstvo, da hrana Oral Care ne vsebuje nobenih umetnih polirnih sredstev ali kakršnih koli drugih aktivnih kemičnih snovi, ki jih sicer za čiščenje zob dodajajo nekateri drugi izdelovalci hrane za pse in mačke. Poleg tega so koščki hrane Oral Care malce večji, s čimer je zagotovljeno, da jo bo morala žival zares prežvečiti.
Kot vse hrane z izbora Hill's Science Plan, je tudi hrana Oral Care povsem uravnotežena in je namenjena za prehrano odraslih psov. Tudi ta hrana ima dodane naravne antioksidantne vitamine in selen, se pravi snovi, ki so zelo pomembne za krepitev imunskega sistema, za boj proti boleznim in za preprečevanje prezgodnjega staranja. Hrane Hill's Science Plan psom in mačkam omogočajo zdravo in dolgo življenje, zato so v svetu znane kot prva izbira veterinarjev za hranjenje njihovih družnih živali.
vir: http://www.hills.si
_________________
Nazadnje urejal/a Anja 06 Jul 2007 10:19; skupaj popravljeno 3 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Anja
Administrator
Pridružen/-a: 10.01. 2007, 18:22
Prispevkov: 2094
Kraj: Lesce
|
| Objavljeno: 28 Jun 2007 12:07 Naslov sporočila: |
|
|
Novo upanje za pse z rakom
Rak je bolezen, ki jo povzroči nenadzorovana delitev telesnih celic, ki so osnovni gradbeni element vseh živih tkiv. Poleg nenadzorovanega množenja takšne celice niso funkcionalne, ker ne opravljajo več svojih bioloških nalog.
Rakave celice se lahko tako namnožijo, da se v telesu ali na njem pojavijo različne omejene otekline ali bule, imenovane tumorji, lahko pa se, kot denimo pri krvni obliki raka, rakave celice razporedijo po vsem organizmu. Rakave tvorbe delimo na benigne in maligne. Benigne ponavadi ostanejo na mestu nastanka, rastejo počasi, težave pa ponavadi delajo s pritiskanjem svoje mase na okoliška tkiva, žile ali živce. Maligni raki so bolj agresivni in se hitro razširijo na sosednja tkiva, prek krvožilja pa se lahko razširijo tudi na oddaljenejše organe, nastanejo tako imenovane metastaze. Rak je pri psih eden od najpogostejših vzrokov smrti.
Pri psih obstaja več rizičnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj raka:
 starost: rak se pojavi pri skoraj polovici psov, starejših od deset let;
pasma: nekatere oblike raka so pogostejše pri določenih pasmah psov, denimo, kožni rak pri bokserjih, rak na vranici pri nemških ovčarjih, rak na kosteh pri velikih pasmah;
spol: določene oblike raka se razvijejo pod vplivom spolnih hormonov. Primer: rak mlečne žleze je mnogo pogostejši pri samicah, rak na prostati pa se pojavlja le pri samcih;
okolje: pri večji pojavnosti raka ima vlogo tudi izpostavljenost različnim kemikalijam, kot so herbicidi, pesticidi, ali pa izpostavljenost različnim oblikam sevanja.
Pri psih se rakava obolenja pojavljajo najpogosteje v ustni votlini, na koži, na mlečnih žlezah, na kosteh in v limfatičnem sistemu. Znamenja, ki se pojavijo so seveda odvisna od prizadetega tkiva in oblike raka. Veterinarji ponavadi posumijo na rakava obolenja, kadar skrbnik opazi nenormalne otekline ali bule, ki rastejo in dlje časa ne izginejo, pes pa vztrajno hujša in slabi. Pri nekaterih oblikah raka se rane izredno počasi ali celo neuspešno celijo. Poleg tega imajo lahko psi z rakavimi obolenji spremenjen apetit, krvavijo iz telesnih odprtin, kdaj pa kdaj ima lahko pes neprijeten vonj in lahko tudi oteženo požiranje. Druga pogosta znamenja, ki se lahko pojavijo pri psih z rakom so izguba volje do gibanja, oslabelost, šepanje ali otrdelost gibal, oteženo dihanje ali pa oteženo izločanje urina ali blata. Našteta znamenja raka so seveda zelo raznolika in se pri posameznih bolnikih ne pojavljajo vsa, kar je odvisno od tega kateri organ in v kakšni meri je prizadet. Opisana znamenja seveda sama po sebi ne pomenijo, da ima žival zares raka, psa mora vedno pregledati veterinar.
Veliko oblik raka povzroča tudi določene presnovne motnje, ki oslabijo ves organizem. Glavni vir presnovnih motenj organizma povzroča sama presnova rakavih celic. Rakave celice namreč za pokrivanje lastnih energetskih potreb uporabljajo glukozo, katero presnovijo do stopnje mlečne kisline. Mlečna kislina vpliva na kislinsko-lužnato ravnovesje organizma, prevladovati začnejo kisli produkti. Poleg tega organizem izgublja precej energije, ker mora nastalo mlečno kislino pretvoriti nazaj v glukozo. Rakava tkiva so pri izrabi glukoze mnogo bolj agresivna od samega organizma, zato organizmu za pokrivanje energetskih potreb preostane predvsem maščoba. Rakave celice lahko maščobo namreč le v omejenih količinah porabljajo kot energijo.
Rakave celice za energetske potrebe uporabljajo tudi dragocene amino kisline. Zato amino kislin organizmu primanjkuje, posledica pa je izgubljanje mišične mase in oslabljen imunski sistem.
Načini zdravljenja raka so v zadnjem času izredno napredovali, tako da se je pričakovana življenjska doba rakavih psov precej podaljšala, precej živali pa tudi ozdravi. Pri zdravljenju in izboljševanju kakovosti življenja rakavih bolnikov ima pomembno vlogo tudi prehrana. Hranjenje z dieto, ki vsebuje večjo količino maščobnih kislin, beljakovin in maščob, je ob ustreznem zdravljenju zelo koristno, saj zmanjšuje presnovne motnje, ki jih povzroča rak, lajša stranske učinke zdravljenja in podaljšuje življenje.
S temi spoznanji o patološki presnovi rakavih bolnikov so veterinarski strokovnjaki v Hill'sovem Centru za znanost in tehnologijo formulirali posebno dieto, Hill's* Prescription Diet* n/d* (neoplasia / diet). To je prva in edina dieta, za katero je klinično dokazano, da podaljša pričakovano življenjsko dobo, lajša stranske učinke zdravljenja in izboljša kakovost življenja psom, ki se zdravijo zaradi raka. Takšne edinstvene lastnosti diete Hill's* Prescription Diet* n/d* so dosegli z omejitvijo vsebnosti ogljikovih hidratov, s čimer rakavim celicam močno zmanjšajo vir energije, hkrati pa se zmanjša količina nastale mlečne kisline in prihrani energija, ki je potrebna za njeno pretvorbo nazaj v glukozo. Za preprečevanje oslabelosti organizma dieta vsebuje izbrane maščobe, ki zagotavljajo energijo za potrebe bolnika, medtem ko jih rakave celice lahko le omejeno izkoriščajo. Dieti je dodanih veliko posebnih omega-3 maščobnih kislin, ki preprečujejo oslabelost organizma, omejujejo rast rakavega tkiva in lajšajo stranske učinke zdravljenja. Velika količina najkakovostnejših beljakovin in posebej dodana amino kislina arginin, izboljšujejo delovanje imunskega sistema in preprečujejo oslabelost organizma.
V zadnjih 50 letih so Hill'sovi strokovnjaki razvili več kot sto inovacij, ki lajšajo življenje hišnim živalim z različnimi boleznimi. Plod obširnih in dolgotrajnih raziskav je tudi edinstvena dieta, ki predstavlja novo upanje za bolnike z rakom. Seveda, tudi v prihodnje pri Hill'su velja zaveza za razvoj novih inovacij v veterinarski klinični prehrani.
vir: http://www.hills.si
_________________
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Anja
Administrator
Pridružen/-a: 10.01. 2007, 18:22
Prispevkov: 2094
Kraj: Lesce
|
| Objavljeno: 28 Jun 2007 12:07 Naslov sporočila: |
|
|
Kožne bolezni
Ljubljenec se praska… Draženje kože je izraz, ki je slišati precej nedolžno, kajne? Ampak v večini primerov ne gre le za majhno težavo ali drobno nadlogo, saj so kožna obolenja sicer lahko nevidna ali pa komaj vidna, v mnogih primerih pa so za ljubljenca moteča, skoraj enako mučna pa so tudi za njegove skrbnike.
Koža je organ, ki se na zelo različne vzročne dejavnike lahko odzove le na nekaj načinov. Se pravi, da je klinična slika različnih kožnih obolenj lahko enaka, kar zelo otežuje postavitev pravilne diagnoze. Skrbniki, ki vidijo spremembo na koži svojega ljubljenca, od veterinarja pričakujejo, da bo takoj ugotovil vzrok težav. Prav zaradi podobnosti znakov pa je to zelo težko in zato do pravilne diagnoze veterinar najlaže pride z izključevanjem različnih bolezni.
Ocenjujejo, da ima od 20 do 75 odstotkov psov in mačk, ki pridejo po pomoč k veterinarju težave s kožo in dlako ali pa imajo poleg primarne bolezni tudi težave s kožo.
Obolenja kože se najpogosteje kažejo z izpadanjem dlake (alopecijo), s praskanjem, z grizenjem, s pretiranim lizanjem in s spremembami na koži kot so luskava, prhljajasta koža, rdečina, zadebelitev kože (lihenifikacija), kraste in druge spremembe.
Stalno praskanje, grizenje in lizanje, ki se intenzivno nadaljuje tudi ponoči, je lahko za skrbnika zelo moteče. Če to vznemirja skrbnika, si lahko le predstavljamo, kako hudo je to za ljubljenca.
Poznamo veliko različnih obolenj kože, ki povzročajo srbež ali pa tudi ne. Ta obolenja so lahko hormonske narave, so avtoimuna obolenja, pri nekaterih gre za gnojne spremembe na koži, spet pri drugih pa se lahko pojavljajo bule in otekline. Najpogostejša pa so vsekakor različna vnetja kože oziroma dermatitisi.
Vnetja kože ali dermatitise, ki jih spremlja srbež (pruritus) v različnih stopnjah lahko razdelimo v šest glavnih skupin:
okoljski dermatitis,
prehranski dermatitis,
zajedalski (parazitarni) dermatitis,
alergijski dermatitis,
infekcijski dermatitis in
živčni (nevrogeni) dermatitis.
Okoljski dermatitis se pogosto pojavlja pri psih, ki radi plavajo, kopljejo ali se valjajo po travi. Tako pridejo v stik z različnimi snovmi, ki dražijo njihovo kožo. Posledica tega je, da na koži nastanejo vlažna mesta (ekcemi), na katera se pogosto naselijo še bakterije. Najpogosteje so te spremembe prisotne pri psih z zelo gosto dlako.
Prehranski dermatitis je posledica slabe, nekakovostne prehrane, v kateri primanjkuje določenih hranilnih snovi. Stanje kože in kožuha pa se zelo izboljša, če ljubljenca začnemo hraniti z visoko kakovostno hrano.
Zajedalski (parazitarni) dermatitis nastane kot posledica invazije različnih zajedalcev kot so bolhe, klopi, uši in garje. Znaki, ki se razvijejo, so srbež, prhljaj, izpadanje dlake ali celo alergija.
Infekcijski dermatitis povzročajo kožne glive (dermatofiti), od katerih je najbolj znana mikrosporija. Klinični znaki: na koži mačk in psov nastanejo okrogle brezdlačne spremembe v obliki lišajev, ki se širijo in ne povzročajo srbeža. Mikrosporija je zoonoza, bolezen torej, ki se lahko prenese tudi na človeka. Poleg glivic pa lahko infekcijski dermatitis povzročajo tudi bakterije in kvasovke (ena od najpogostejših kvasovk je Malassezia pachydermatitis).
Alergijski dermatitis nastane kot posledica alergije na določeno snov, bodisi na sestavine hrane, na žuželke, prah, rastline, sintetična in naravna vlakna, zdravila in druge snovi. Tako poznamo alergije na hrano, alergijo na bolšjo slino, atopijo ali alergijo na snovi iz okolja (pršice, prah, plesni, cvetni prah...).
Živčni (nevrogeni) dermatitis se pojavlja predvsem pri psih, le redko pa tudi pri mačkah. Gre za poškodbe kože, najpogosteje na sprednjih tačkah (zapestje), lahko pa tudi na zadnjih (predel stopalnic), ki si jih pes z intenzivnim lizanjem in grizenjem povzroča sam. Lizanje in grizenje je oblika neželenega vedenja in se lahko razvije pri psih, ki se dolgočasijo, so v stresu, so zaprti ali pa ločeni od skrbnika.
Pri vseh kožnih obolenjih lahko svojemu ljubljencu poleg klasičnega zdravljenja pomagamo tudi s posebno dietno prehrano, ki jo predpiše veterinar. Veterinarji se ponavadi odločajo za dieto Hill's Prescription Diet* d/d*, ki je oblikovana posebej zato, da pomaga ljubljencem s kožnimi težavami. Te dietne hrane vsebujejo en sam vir beljakovin (jagnjetina, račje meso, losos, divjačina ali jajca), kar je silno pomembno za hranjenje ljubljencev z alergijo na hrano. Veterinarji pa se diet d/d* poslužujejo tudi pri ugotavljanju alergije na hrano, saj jo uporabljajo kot izključevalno ali eliminacijsko dieto.
Pri kožnih boleznih igrajo zelo pomembno vlogo tudi esencialne maščobne kisline, po katerih potrebe pri težavah s kožo močno narastejo, zato jih je treba dodajati. Diete d/d* vsebujejo visoke količine prav teh hranilnih snovi, kar zelo pomaga izboljšati stanje kože in kožuha in so zato "temeljni kamen" pri zdravljenju vseh kožnih bolezni. Esencialne maščobne kisline namreč prehranjujejo kožo in kožuh in z zmanjšanjem vnetja pomagajo umiriti srbež.
Koža, ki je pravzaprav pregrada med zunanjim svetom in notranjostjo organizma, je zelo občutljiva za poškodbe prostih radikalov. Diete Hill's Prescription Diet* d/d* zato vsebujejo zares velike količine naravnih zaščitnih snovi, ki so pomembne za zaščito kožnih celic.
Ne pozabimo, da naš ljubljenec ne zamuja ničesar, četudi jé dietno hrano. Ta ni le odličnega okusa, pač pa izboljša tudi njegovo počutje, zato lahko naš ljubljenec v polni meri uživa življenje.
vir: http://www.hills.si
_________________
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Anja
Administrator
Pridružen/-a: 10.01. 2007, 18:22
Prispevkov: 2094
Kraj: Lesce
|
| Objavljeno: 28 Jun 2007 12:08 Naslov sporočila: |
|
|
Nov, revolucionarni pristop za zdravljenje vnetja sklepov
Morda ste pri svojem štirinožcu opazili, da nič več tako navdušeno ne skače, ko se vrnete domov, da se nerad vzpenja po stopnicah, težko skoči na kavč, počasi in s težavo vstaja... Morda pri vstajanju celo zacvili? Vzrok za opisane težave je lahko vnetje sklepov (osteoartritis).
Osteoartritis je kronično, degenerativno vnetje sklepov, ki precej oteži gibanje, saj povzroča znatno bolečino. Vnetje sklepov se ponavadi pojavlja pri psih v srednjih letih in pri starejših psih, zbolijo pa seveda lahko tudi mlajši psi. Z mnogimi raziskavami so dokazali, da ima kar približno 20 odstotkov psov vsaj začetno stopnjo osteoartritisa.
Med prvimi znaki vnetja sklepov lahko opazimo težave pri hoji, pri vzpenjanju po stopnicah ali pri skoku na kavč, splošno zmanjšanje aktivnosti (opazimo lahko, da pes nima več veselja do igranja oziroma tekanja za predmeti), pa tudi poležava več kot sicer. Ti znaki lahko razmeroma hitro napredujejo in lahko opazimo upočasnjeno, okorno hojo, še zlasti po počitku in v hladnem vremenu. Pes lahko začne tudi šepati, njegovi sklepi otečejo in postanejo na otip topli in boleči.
Opisanih znakov nikakor ne smemo zanemariti, češ da se pes s starostjo pač "upočasnjuje". Psa mora pregledati veterinar. Prej kot odkrijemo znake osteoartritisa, bolj učinkovito jih bomo lahko odpravili, ljubljencu pa bomo zagotovili boljšo kakovost življenja.
Vzrokov za pojav osteoartritisa je več, na splošno pa jih lahko za boljše razumevanje razdelimo v dve skupini:
Nenormalni stresni dejavniki in obremenitve na sicer normalne sklepe, kot so poškodbe, ponavljajoči se pritiski na sklepe, prekomerna telesna teža, okužbe...
Normalna obremenitev bolezensko spremenjenih sklepov, kot so denimo, razvojne napake, ki vplivajo na obliko ali stabilnost sklepov, nepravilna oblika okončin ali genetska predispozicija, ki tudi povečuje nagnjenost k pojavu osteoartritisa.
Osteoartritis lahko napreduje hitro ali počasi. To je pač odvisno od starosti ljubljenca, od njegove aktivnosti, pa tudi od tega, kateri sklepi so prizadeti in seveda od vzroka zaradi katerega je bolezen nastala. Nekateri psi lahko bolečino in zmanjšano gibljivost sklepov dlje časa uspešno prikrivajo, nato pa se znaki hitro in intenzivno pojavijo.
V celotnem programu zdravljenja osteoartritisa moramo upoštevati vsa področja načina življenja in splošnega zdravja naših kosmatincev, kar obsega:
nadzor telesne teže - zmanjšanje pritiska na sklepe;
aktivnost - s tem izboljšamo zdravje sklepov in vzdržujemo gibljivost;
protivnetna zdravila - za lajšanje bolečin in vnetja;
prehranska oskrba z EPA - upočasnjuje napredovanje artritisa, zmanjšuje vnetje, preprečuje poškodbe hrustanca, hkrati pa lajša bolečino.
Poleg vsega naštetega lahko veterinar svetuje še fizikalno terapijo, hladne ali tople obkladke, plavanje, masažo... V hujših primerih bo bržkone svetoval tudi operativni poseg.
Omenili smo prehransko oskrbo z EPA, eikosapentanojsko kislino, ki sodi v skupino Omega-3 maščobnih kislin. V zvezi s temi kislinami moramo najprej omeniti tako imenovane nutrigenomike. Nutrigenomika je razmeroma nova veja znanosti, ki raziskuje medsebojne vplive med izrazom genetskega zapisa in vlogo nekaterih hranilnih snovi, ki preprečujejo določene bolezni. Prav ta znanja so pri Hill'su prvi (in edini) med proizvajalci diet za hišne ljubljence vključili v svoje proizvode in tako sprožili pravo revolucijo pri oskrbi psov z artritisom.
Nutrigenomiki so določene hranilne snovi, ki lahko v veliki meri vplivajo na zdravje, ne zgolj da preprečujejo določene bolezni, ampak pomagajo tudi pri zdravljenju in vplivajo celo na podaljševanje pričakovane življenjske dobe.
Znano je, da strokovnjaki s področja prehrane in zdravniki ljudi stalno spodbujajo k zauživanju večjih količin določenih živil, ki krepijo zdravje in spodbujajo dobro počutje. Pri ljudeh so med temi živili ponavadi brokoli, zeleni čaj, ingver...
Znanstveniki so prepričani, da je uporaba nutrigenomikov zelo učinkovita pri zdravljenju mnogih kroničnih bolezni, pri čemer kirurški poseg ni več nujen, prav tako se lahko izognemo tudi prekomerni uporabi zdravil, ki ima lahko številne stranske učinke. Znano je, da se pri marsikateri kronični bolezni prehod iz zdravega stanja v bolezensko pojavi zaradi spremenjene aktivnosti določenih genov. Prav na to pa lahko vplivamo z zauživanjem določenih hranilnih snovi - nutrigenomikov.
Družba Hill's Pet Nutrition je zdaj prva uporabila znanje s področja uporabe nutrigenomikov v dietni hrani za pse in sicer pri razvoju dietne hrane za lajšanje težav psov z vnetjem sklepov Hill's* Prescription Diet* j/d (joint diet). Ta edinstvena terapevtska hrana kot nutrigenomik vsebuje EPA, eikosapentanojsko kislino. EPA se v večjih količinah nahaja v oljih določenih vrst rib. Za EPA je značilno, da kot nutrigenomik blokira delovanje genov, odgovornih za nastajanje encimov, ki razgrajujejo sklepni hrustanec. Poleg tega skupaj z drugimi Omega-3 maščobnimi kislinami zmanjšuje vnetje in bolečino v vnetih sklepih.
V razvoj dietne hrane Hill's* Prescription Diet* j/d so znanstveniki vložili več kot deset let raziskav, plod teh raziskav pa je terapevtska hrana j/d, ki že v treh tednih pokaže opazne rezultate v izboljšani gibljivosti psov z vnetjem sklepov.
Zahvaljujoč veliki vsebnosti EPA in pravilni kombinaciji drugih Omega-3 maščobnih kislin ter veliki količini posebnih zaščitnih snovi sklepnega hrustanca (hondroitin in glukozamin), se psi, ki jih hranimo s Hill's* Prescription Diet* j/d precej laže gibljejo, tekajo, igrajo in so na splošno bolj "gibljivi". Vnetje sklepov se jim umiri, sklepne površine se začnejo obnavljati, popusti pa tudi bolečina v sklepih.
Zakaj bi torej vašega psa mučil artritis? Poiščite pri svojemu veterinarju novo dietno hrano Hill's* Prescription Diet* j/d in svojemu ljubljencu olajšajte gibanje ter podaljšajte in polepšajte življenje!
vir: http://www.hills.si
_________________
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Anja
Administrator
Pridružen/-a: 10.01. 2007, 18:22
Prispevkov: 2094
Kraj: Lesce
|
| Objavljeno: 28 Jun 2007 12:09 Naslov sporočila: |
|
|
Bolezni ledvic
Bolezni ledvic so eden najpogostejših ubijalec hišnih ljubljencev razvitega sveta. Pri psih in mačkah se obolenja ledvic najpogosteje pojavljajo v njihovih "zrelih", se pravi najlepših letih. Skrbniki živali lahko marsikaj sami storijo za zaustavljanje ledvičnih obolenj. Pridružite se torej boju proti temu zahrbtnemu ubijalcu hišnih ljubljencev.
Psi in mačke imajo po dve ledvici, vsako od njih pa sestavljajo tisoči drobnih ledvičnih telesc (nefronov). Ledvična telesca filtrirajo kri, iz nje odstranjujejo odpadne snovi in vzdržujejo pravilno uravnoteženost med minerali in tekočino v telesu. Določen del ledvičnih telesc s starostjo propade, a se ne nadomesti z novimi. Za bolezen ledvic štejemo vsako motnjo, ki povzroča propadanje ledvičnih telesc. Ledvica so pri velikem deležu (okrog 80%) starejših psov in mačk že bolj ali manj prizadeta. Ta propad deleža ledvičnih telesc je posledica številnih dejavnikov, kot so denimo, poškodbe, infekcije, škodljive kemikalije, nekatera zdravila ali rak. Na srečo pa ima vsaka zdrava žival precejšnjo ledvično rezervo, saj je tudi za človeka znano, da lahko "normalno" živi z eno samo ledvico. Zato se prvi znaki bolezni ledvic pojavijo šele tedaj, ko propade dve tretjini ledvičnih telesc in je stanje že zelo resno (odpoved ledvic).
Stopnje bolezni ledvic:
Normalna funkcija ledvic - čeprav je določen delež ledvičnih telesc izgubljen, se ob ustrezni prehrani žival prilagodi in ne kaže nobenih znakov bolezni.
Oslabelost ledvic - (zgodnji opozorilni znaki) bolnik ne zmore več normalno koncentrirati urina, poveča se količina popite vode.
Odpoved ledvic - strupene odpadne snovi se nabirajo v telesu, ker jih ledvica več ne zmorejo učinkovito odstranjevati. Tedaj se pojavijo resnejši znaki bolezni.
Napredovana odpoved ledvic - pojavijo se izrazita znamenja bolezni, bolezen lahko napreduje v kolaps in smrt.
Bolezni ledvic so pri psih in mačkah torej precej pogoste. Vendar lahko skrbnik sam s pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem naredi precej za zaustavljanje bolezni.
Verjetnost, da se bo pri psih in mačkah razvila odpoved ledvic, narašča s starostjo in se med 10. in 15. letom starosti celo podvoji. Odpoved ledvic se pogostejše pojavlja pri mačjih pasmah Maine Coon, abesinka, siamka, ruska modra in burmanka. Med psi se odpoved ledvic pogosteje pojavlja pri koker španjelih, lhasa apso, samojedih, dobermanih in mešancih s temi pasmami.
Pri psih in mačkah na bolezen ledvic skrbnika najpogostejše opozori zmanjšan tek, povečana žeja, pogostejše uriniranje, pa tudi močno okrnjeno uriniranje. Pogost znak bolezni ledvic je še hujšanje, bruhanje, neprijeten ustni zadah, izguba leska kožuha in tudi depresija obolele živali. V primeru, da se hišnemu ljubljencu pokaže kateri od teh znakov, ali celo vsi hkrati, mora skrbnik s svojim ljubljencem čimprej obiskati veterinarja. Znaki odpovedi ledvic so lahko zelo različni, ampak povečana žeja je vedno prvi opozorilni znak, ki ga ne smemo prezreti. Ko imamo občutek da naš hišni ljubljenec več popije kot sicer, se o tem takoj posvetujmo z veterinarjem.
Žal se začnejo bolezni ledvic klinično kazati šele tedaj, ko je izgubljenega že dve tretjini funkcionalnega ledvičnega tkiva. Prav zato je pomembno, da ledvica pri starejših živalih (kjer je velika verjetnost, da so deloma že prizadeta), skrbno varujemo.
Pri starejših psih in tudi pri starejših mačkah, ki imajo ledvica že deloma prizadeta, je torej treba paziti, da se jim stanje ne bo še bolj poslabšalo. Pri njih je še zlasti pomembno, da se ledvica v čim manjši meri obremenjujejo z odpadnimi snovmi, ki nastajajo v presnovi beljakovin in s čim manjšo količino kuhinjske soli in fosforja, ki imata na ledvica zelo slabilen učinek. Hrana za starejše živali mora torej za varovanje ledvic vsebovati strogo nadzorovano količino beljakovin. Hkrati morajo biti v njej primerno uravnane količine tistih snovi, ki imajo kakršno koli vlogo pri razvoju bolezenskih stanj, značilnih za to življenjsko obdobje.
Res je, da zmerno večja količina beljakovin nima slabega vpliva na tiste štirinožne srečneže, ki imajo kljub starosti povsem ohranjeno delovanje ledvic. Vendar je zaradi ogromnega deleža starejših psov in mačk z začetnimi okvarami ledvic nujno, da imajo v prehrani uravnan delež beljakovin. Manjši, a ne premajhen delež beljakovin nikakor ni škodljiv, vkolikor je njihova biološka vrednost višja (se pravi, da so mnogo bolj izkoristljive), manjkajoč delež beljakovinske energije pa je nadomeščen z večjim deležem ogljikovih hidratov. S takšnimi lastnostmi varovanja ledvic, pa tudi varovanja pred drugimi starostnimi težavami, kot so denimo, bolezni sklepov ali srca, so posebej za starejše pse in mačke pripravljene hrane Hill's* Science Plan* Senior.
Še pomembnejša je vloga pravilne prehrane pri tistih živalih, kjer so se že pokazali klinični znaki obolenja ledvic. Čeprav večina ledvičnih bolnikov potrebuje terapijo z zdravili in pogosto tudi tako imanovano tekočinsko terapijo, je eden od najpomembnejših dolgoročnih korakov za stabilizacijo bolezni prehod na posebej formulirano dieto. Propadlih ledvičnih telesc sicer ni mogoče popraviti, vendar je v veterinarski medicini klinično dokazano, da je prava ledvična dieta bistvenega pomena za ohranjanje normalnega delovanja in varovanje preostalih ledvičnih telesc. Tako je v univerzitetnih študijah za ledvično dieto Hill's* Prescription Diet* k/d klinično dokazano, da podaljšuje in lajša življenje ledvičnih bolnikov.
Precejšen delež ledvičnih bolnikov lahko ob ustrezni oskrbi še precej časa živi povsem kakovostno in srečno življenje. Nekaj več pa mora storiti skrbnik živali. Predvsem mora paziti na začetek znakov bolezni. Ob njihovem pojavu pa ne sme odlašati z obiskom pri veterinarju. Svojemu ljubljencu lahko daje zgolj hrano, ki jo je predpisal veterinar, redno mora preverjati njegovo telesno težo, paziti na njegovostopnjo aktivnosti, količino popite vode in splošno stanje. Ob vsaki nepričakovani spremembi mora čimprej obvestiti svojega veterinarja. Svoje ljubljence naj ne hrani z dodatno hrano ali vitaminskimi dodatki. Pred spremembo režima hranjenja ali dajanja zdravil, se mora vedno posvetovati s svojim veterinarjem.
vir: http://www.hills.si
_________________
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Anja
Administrator
Pridružen/-a: 10.01. 2007, 18:22
Prispevkov: 2094
Kraj: Lesce
|
| Objavljeno: 28 Jun 2007 12:12 Naslov sporočila: |
|
|
Bolezni prebavil
Bolezni prebavil imenujemo vsako motnjo, ki oslabi ali poslabša prebavljanje, absorbcijo hranilnih snovi ali premikanje hrane skozi želodec oziroma črevesje. Učinkovita prebava in absorbcija hranilnih snovi sta bistvenega pomena, da lahko naši ljubljenci gradijo in popravljajo svoja tkiva ter pridobivajo življenjsko energijo.
Normalna prebava posameznega obroka pri psih traja povprečno od 7 do 10 ur. V tem času različni organi sodelujejo pri razgrajevanju hrane na osnovne delce, katere prebavila lahko vsrkajo. Kadar pa opisani postopek prebave ne poteka ustrezno, se pojavijo prebavne težave, ki jih ponavadi opazimo kot bruhanje in drisko.
Zaužita hrana se iz ust prek požiralnika pomakne v želodec, kjer se skupaj s prebavnimi encimi, sluzjo in želodčno kislino premeša v gosto tekočino. Ta tekočina vstopa v tanko črevo, kamor se izločajo tudi prebavni encimi trebušne slinavke in žolč. Večji del procesa prebave in vsrkavanja hranilnih snovi poteka v tankem črevesu. Za učinkovitejše vsrkavanje hranilnih snovi je sluznica črevesja resasta, zato se površina sluznice zelo poveča. Pri srednje velikem psu je tako površina črevesne sluznice velika za površino manjše sobe. Prebava se nadaljuje v debelem črevesju, kjer se iz vsebine črevesja vsrka velik delež vode in elektrolitov. Odtod se črevesna vsebina pomakne v zadnjik, kjer gre v obliki iztrebkov na prosto.
Pri psih je več različnih vzrokov za prebavne težave. Med temi so najpogostejši:
- nenadna menjava vrste ali znamke hrane,
- hranjenje s hrano slabše kakovosti ali nižjega cenovnega razreda,
- zauživanje smeti in pokvarjene hrane,
- zastrupitve,
- alergije,
- vnetja prebavil,
- okužbe,
- presnovne bolezni,
- bolezni drugih organov in
- notranji zajedalci.
Vsi ti vzroki ovirajo prebavne procese, nekateri med njimi pospešijo prehajanje črevesne vsebine skozi prebavila, zaradi česar hranilne snovi in voda prehitro potujejo skozi prebavila in se izločijo kot tekoči iztrebki oziroma kot driska. Možno je tudi drugačno stanje, pri katerem se prehajanje hrane skozi prebavila tako upočasni, da pride do zaprtja.
Pri psih s prebavnimi težavami skrbniki najpogosteje opazijo bruhanje in drisko, kateri je lahko primešana kri ali sluz. Poleg tega lahko skrbnik opazi tudi nenormalno velik ali slab apetit, na dotik napet ali boleč trebuh, depresijo in hujšanje.
Zelo resna posledica hujše driske in bruhanja je dehidracija, ki se pojavi zaradi izgubljanja tekočine in elektrolitov. V primerih dlje časa trajajočih ali hujših prebavnih težav oziroma v primerih, ko pes kaže znake prizadetosti, moramo čimprej poiskati veterinarsko pomoč.
Najpogostejše prebavne motnje pri psih so:
akutni gastroenteritis, splošno (generalizirano) vnetje prebavil, ki se ponavadi pojavi zaradi zauživanja pokvarjene hrane ali strupenih snovi; zanj je značilen nenaden pojav driske in bruhanja;
oslabljeno vsrkavanje v tankem črevesu, ki se pogosto pojavi pri vnetjih tankega črevesa. Tu se zmanjša vsrkavanje hranilnih snovi, posledica je stalna ali občasna driska, hujšanje in ponavadi tudi izguba apetita;
vnetje debelega črevesa, ki povzroči pogosto, pogosto tudi boleče iztrebljanje; driska lahko vsebuje tudi primesi krvi ali sluzi.
V večini primerov so veterinarju za postavitev diagnoze dovolj že sami klinični znaki bolezni. V nekaterih primerih pa mora veterinar vseeno uporabiti še dodatne diagnostične metode, kot so preiskave krvi ali blata, po potrebi pa tudi zahtevnejše tehnike, kot so rentgensko slikanje, endoskopija ali diagnostična operacija. Bolezni prebavil ponavadi zdravimo s primernimi zdravili in z ustrezno dieto.
Družba Hill's ima v svojem izboru nekaj diet, ki so posebej pripravljene za dietetično oskrbo pacientov z boleznimi prebavil. Svoje ljubljence z njimi hranimo po navodilih veterinarja. Hill's* Prescription Diet* i/d* so zelo dobro prebavljive diete z majhno količino maščob in vsebujejo topno vlaknino, tako da ne dražijo prebavil. Njihova posebna formulacija pomaga preprečevati bruhanje in drisko.
Hill's* Prescription Diet* d/d* diete vsebujejo riž in en sam vir živalskih beljakovin, diete Hill's* Prescription Diet* z/d* pa so brez celih beljakovin živalskega izvora. Te diete imajo velik pomen pri diagnostiki alergij na hrano in oskrbi živali z alergijo na hrano in z drugimi težavami. Zato so formulirane tako, da jih lahko živali jedo celo življenje.
Hill's* Prescription Diet* w/d* so dietne hrane z majhno količino maščob in z veliko količino neprebavljive vlaknine. Z njihovo pomočjo uredimo ritem iztrebljanja in zmanjšamo napenjanje ob iztrebljanju.
Vse hrane Hill's* Science Plan* so formulirane tako, da zmanjšajo nevarnost nastanka prebavnih težav. Vse formule so ustaljene in vsebujejo dobro prebavljive sestavine. Z njihovo redno uporabo se močno zmanjša vzdraženja prebavil zaradi nenadne spremembe hrane.
Za preprečevanje prebavnih težav lahko precej storimo tudi sami. Pomembno je, da psu dajemo le hrano, ki jo je priporočil ali predpisal veterinar. Prav tako svojemu ljubljencu ne dajemo ostankov s svoje mize ali priboljškov. Preprečiti moramo, da bi pes brskal po odpadkih in varno spravimo vse strupe in kemikalije. Psu ne dajemo zdravil, ki jim niso namenjena, ne da bi se prej posvetovali z veterinarjem.
vir: http://www.hills.si
_________________
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Anja
Administrator
Pridružen/-a: 10.01. 2007, 18:22
Prispevkov: 2094
Kraj: Lesce
|
| Objavljeno: 28 Jun 2007 12:13 Naslov sporočila: |
|
|
Uspešno okrevanje
Hujše in dolgotrajne bolezni, oslabelost, prometne nesreče, poškodbe ali kirurški posegi močno spremenijo potrebe po hranilnih snoveh. Na takšne slabilne dejavnike se ljubljenčev organizem odzove s stresnim odgovorom. Čeprav ljubljenec na videz ni videti aktiven, so pod vplivom stresnih dejavnikov njegove potrebe po energiji precej večje kot sicer.
Če ljubljenec med okrevanjem s hrano ne dobi dovolj energije, jo bo organizem sprva nadomestil z razgrajevanjem telesnih rezerv, nato pa z razgrajevanjem mišičnega tkiva in tkiva organov. Ta tkiva zelo hitro slabijo in telesna teža dramatično pade. Upade pa tudi moč imunskega sistema, zato se organizem le težko ubrani pred dodatnimi infekcijami. Kar se je sprva začelo kot obrambni mehanizem, postane pozneje za organizem škodljivo.
Na nesrečo to pospešeno primanjkovanje energije privede še do zmanjšanega teka in to prav tedaj, ko telo potrebuje veliko energije in beljakovin za celjenje poškodb in močan imunski sistem. Zato je čimprejšnji vnos zadostnih količin hranilnih snovi bistvenega pomena za boljši klinični odgovor okrevajočih pacientov.
Na uspešnost in hitrost okrevanja vpliva več dejavnikov. Dejavniki, ki lahko upočasnijo okrevanje po operacijah, poškodbah ali bolezni, so med drugim:
Neuravnoteženost in premajhna količina hrane
Dokler okrevajoči bolnik ne bo zaužil dovolj hrane, da bi zadostil energetskim potrebam organizma, bo telo razgrajevalo življenjsko pomembne beljakovine, ki jih žival potrebuje za celjenje ran, krepitev imunskega sistema in za zagotavljanje potrebne energije. Hrana mora biti bogata z maščobami in beljakovinami, ker telo med okrevanjem slabše presnavlja škrob in sladkorje. Telo potrebuje tudi večje količine nekaterih tako imenovanih mikro hranilnih snovi.
Bakterijske okužbe
Ker je med okrevanjem imunski sistem oslabljen, se telo slabše brani pred okužbami. Pomanjkljiva prehrana še zlasti vpliva na celice v prebavilih, ki črevesnim bakterijam ne morejo več preprečevati vstopa v organizem. To lahko vodi v splošno okužbo organizma - v sepso.
Okolje
Svojemu ljubljencu moramo omogočiti okrevanje v toplem in suhem prostoru, kjer ni prepiha. Tako preprečimo podhlajenost, ki se še zlasti pogosto pojavlja pri živalih, ki telesno niso aktivne in ne dobijo dovolj hranilnih snovi. Pomembno je tudi, da okrevajočih živali brez potrebe ne vznemirjamo, saj se s tem izognemo dodatnim stresom, ki bi slabo vplivali na okrevanje.
Da naš štirinožni bolnik ne okreva dobro, nas lahko opozorijo nekateri znaki, kot denimo:
- telesna teža se ne povečuje ali pa se ta celo še vedno zmanjšuje;
- žival hujša;
- slab tek dlje kot 3 dni;
- depresivnost oziroma otopelost;
- rane ostanejo otečene, rdeče in boleče;
- rane krvavijo, iz njih se izceja tekočina, ali pa se okužijo in se ne zacelijo;
- ospešeno diha;
- ima hudo žejo.
Počasno okrevanje, ali celo slabšanje stanja kaže na tako imenovani stresni odgovor organizma in v tem primeru naš bolnik potrebuje veterinarjevo pomoč. Kadarkoli nismo povsem prepričani, da naš bolnik ne okreva dobro, se čimprej posvetujemo z veterinarjem.
Svojemu ljubljencu lahko med okrevanjem pomagamo na več načinov:
- redno, tako kot je določil veterinar, dajemo zdravila;
- posvečamo se oskrbi ran in jih previjamo, kot nam je naročil veterinar;
- z veterinarjem se dogovorimo za ustrezen program okrevanja in
- ne nazadnje, bolniku nudimo vso svojo ljubezen in nežnost.
Za uspešno okrevanje je nujno potrebna primerna prehrana. Če prebavila še vedno normalno delujejo, je za uspešno okrevanje še najbolj učinkovito pravilno hranjenje. Nekatere pse in mačke moramo po kirurških posegih, poškodbah ali pri hujši bolezni spodbujati k jemanju hrane, ker le tako zaužijejo dovolj hranilnih snovi. Med okrevanjem mora biti hrana zelo okusna, odlično prebavljiva in energetsko dovolj bogata, da zadosti povečanim potrebam po energiji.
Hill's Prescription Diet* Canine/Feline a/d* je edinstvena, energetsko bogata dieta v pločevinki in je zelo okusna, zato jo večina psov in mačk sprejme takoj. Odlično prebavljive beljakovine in maščobe, v kombinaciji z velikimi količinami specifičnih amino kislin, vitaminov, omega-3 maščobnih kislin in mineralov, spodbujajo celjenje poškodb in obnovo tkiv, vzdržujejo močan imunski sistem ter preprečujejo pojav zapletov med okrevanjem. Kadar je treba žival, da bo jedla, spodbudujati, ji lahko zaradi kremaste konsistence dajemo hrano iz roke, z žlico ali (po temeljitem premešanju) tudi z brizgo.
Dietne hrane Hill's Prescription Diet* Canine i/d* in Feline i/d* so zelo okusne in so na voljo v pločevinkah in v suhi obliki. Bolniki jih radi zaužijejo, kar pospeši okrevanje. Zaradi izredno prebavljivih sestavin in velikega deleža energije, lahko bolniki zaužijejo manj hrane, vendar dobijo dovolj hranilnih snovi. Z dieto se dopolnjujejo izgubljeni elektroliti, kar izboljšuje počutje pacientov, dovolj velika količina biološko aktivnih antioksidantov pa zmanjšuje oksidativne poškodbe celic in blaži vnetja.
Hill's* Prescription Diet* Canine p/d* so popolne hrane v pločevinkah in v suhi obliki, in so primerne tudi za bolnike, ki okrevajo po operativnih posegih in izčrpavajočih stanjih, predvsem po zgodnji, akutni fazi okrevanja.
Za uspešno okrevanje moramo poskrbeti, da bodo rane čiste in suhe, pri čemer upoštevamo veterinarjeva priporočila. Ljubljencu ne dopustimo, da v rano ali obvezo grizel, zato mu, če je treba, nataknemo poseben ovratnik. Hranimo pa ga s priporočeno količino zgolj tiste hrane, ki jo je predpisal veterinar. Ljubljenec naj pravočasno dobiva vsa zdravila. Napredovanje okrevanja je treba skrbno opazovati. Če se pojavijo znaki nadaljnje bolezni ali spremembe v vedenju, se o tem takoj posvetujemo s svojim veterinarjem.
vir: http://www.hills.si
_________________
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Anja
Administrator
Pridružen/-a: 10.01. 2007, 18:22
Prispevkov: 2094
Kraj: Lesce
|
| Objavljeno: 06 Jul 2007 10:19 Naslov sporočila: |
|
|
Ogljikovi hidrati v hrani za pse in mačke
Ogljikovi hidrati so prisotni v vsaki tovarniško pripravljeni hrani za pse in mačke. Čeprav skrbniki ponavadi skrbno spremljajo vsebnost beljakovin in maščob v hrani, imajo tudi ogljikovi hidrati zelo pomembno vlogo pri določanju kakovosti hrane.
Poglaviten vir ogljikovih hidratov v hrani je v žitaricah, nekaj pa jih prispevajo tudi druge sestavine hrane. Najpomembnejša vloga ogljikovih hidratov v organizmu je zagotavljanje energije. Ogljikovi hidrati v hrani za naše ljubljence imajo še eno zelo pomembno vlogo: neprebavljiv del ogljikovih hidratov zagotavlja našim ljubljencem pomemben del hranilnih snovi, namreč vlaknino. V temu sestavku pa se bomo posvetili predvsem prebavljivemu delu ogljikovih hidratov, ki zagotavlja energijo, več o vlaknini pa lahko preberete na tej povezavi.
O vlogi ogljikovih hidratov v prehrani psov in mačk so do nedavnega strokovnjaki za prehrano veliko razpravljali. Temelj razprav je namreč mesojedska narava psov in mačk. Čeprav so psi in mačke uvrščeni med mesojedce, tudi njihovi divji sorodniki v naravi zaužijejo del rastlinske hrane, ki jo sestavljajo predvsem ogljikovi hidrati. Dobršen delež ogljikovih hidratov v prehrani divjih sorodnikov psov in mačk v naravi izvira iz jagodičja, koreninic, semen, delov zelenih rastlin, pa tudi iz vsebine prebavil plena. Pri pasjih sorodnikih v divjini so ugotovili tudi, da je precejšen delež njihove prehrane rastlinskega izvora. Pri divjih mačkah je ta delež nekoliko nižji. Ogljikovi hidrati oziroma določen delež živil rastlinskega izvora torej tudi pasjim in mačjim sorodnikom v divjini ni tuj.
Psi in mačke so kot mesojedi sposobni zaužiti velike količine beljakovin, katerih določen delež uporabijo za izgradnjo in obnovo telesnih tkiv, večino pa pretvorijo v energijo. Poleg tega je njihov organizem sposoben v energetske namene izkoristiti različne ogljikove hidrate. Ta njihova naravna sposobnost izkoriščanja tako beljakovin kot tudi ogljikovih hidratov za energijo je vzrok, da je njihovi prehrani lahko dodan precejšen delež ogljikovih hidratov. Nadomeščanje beljakovin z ogljikovimi hidrati, ki bi jih organizem uporabil za energijo, ima tudi pomembne pozitivne učinke za zdravje. Če namreč organizem presnavlja v energijo beljakovine, se pri tem sproščajo določeni presnovki, ki lahko postopoma povzročijo okvare na nekaterih organih, predvsem na ledvicah.
Zlasti učinkovito lahko psi in mačke uporabijo toplotno obdelane ogljikove hidrate, kot so v tovarniško pripravljenih hranah. Z ustreznim deležem beljakovin organizem pokrije svoje potrebe po rasti in obnovi tkiv, z ogljikovimi hidrati pa pokrije potrebe po energiji in vlaknini.
Tipičen vir ogljikovih hidratov v hrani za naše kosmatince so različne vrste žitaric. Žitarice pa poleg ogljikovih hidratov vsebujejo tudi veliko drugih hranilnih snovi kot denimo, beljakovine, maščobe, vlaknino, minerale in vitamine. Proizvajalci hran za pse in mačke uporabljajo v svojih proizvodih različne vrste žitaric. Najpogosteje se odločajo za koruzo, riž, ječmen, oves, pšenico ali sorgo (sirek). Te vrste žitaric se razlikujejo predvsem po deležu prebavljivih ogljikovih hidratov, vlaknine, beljakovin, vitaminov in mineralov. Glede na dejstvo, da mnogo vrst hran za pse in mačke vsebuje koruzo, je bržkone koristno, da o tem hranilu razjasnimo nekaj dejstev. Mnogi ljudje o koruzi nimajo kdove kako dobrega mnenja, a se ne zavedajo, da ji pravzaprav delajo veliko krivico. Koruza je namreč zelo kakovostna sestavina hrane in je v mnogih pogledih precej boljša od marsikatere druge žitarice. Vsebuje dobro uravnotežene hranilne snovi, tudi takšne, ki jih druge žitarice nimajo. Je odličen vir kompleksnih ogljikovih hidratov, vsebuje pa tudi veliko linolenske kisline, se pravi, esencialne maščobne kisline, pomembne za ohranitev zdrave kože. Bogata je tudi z esencialnimi amino kislinami in dietetično vlaknino. V primerjavi z njo je riž sicer malce bolj prebavljiv, ima pa nižji delež fosforja, hkrati pa še vedno zagotavlja dovolj vlaknine.
Za pse in mačke je pri tovarniško pripravljeni hrani zelo pomembno tudi število uporabljenih vrst žitaric. Nekateri proizvajalci se namreč odločajo za uporabo štirih ali celo petih vrst žitaric. Več različnih vrst žitaric pomeni sicer pestrost hrane, hkrati pa tudi več snovi, ki bi lahko povzročile alergično reakcijo. Zato je za naše ljubljence koristneje, da proizvajalec uporabi manj vrst žitaric, še najbolje eno do dve vrsti. V tem primeru se glede sestave hranilnih snovi in biološke vrednosti še najbolj obnese koruza, ki se lahko kombinira še z rižem, ješprenjem ali pa s pšenico.
Zelo pomembna razloga za uporabo štirih ali več vrst žitaric pa sta ekonomski in marketinški razlog. Uporaba večih različnih vrst žitaric namreč omogoča tudi uporabo cenejših vrst žit, kar proizvodnjo poceni. Marketinško pa to pomeni, da lahko na spisku sestavin proizvajalec postavi na prvo mesto meso, kot da je to glavna sestavina hrane. Spisek sestavin mora biti namreč napisan po padajočem vrstnem redu glede na delež uporabljenih sestavin. Uporaba več različnih vrst žitaric pomeni, da je vsake vrste žitaric po deležu manj kot mesa, kar tega postavi na prvo mesto. Čeprav je meso na prvemu mestu, pa te hrane ponavadi vsebujejo manj mesa kot hrane, ki imajo meso na drugem ali celo na tretjem mestu.
Ogljikovi hidrati so torej zelo pomemben del vsake hrane. Zelo pomembno pa je tudi, da so v pravilnem razmerju z drugimi hranilnimi snovmi. Hrane Hill's* Science Plan* so popolne in idealno uravnotežene hrane, ki so že dolga leta prvo priporočilo večine veterinarjev po svetu. Iz široke palete hran za različna starostna obdobja psov in mačk, pa tudi za pse in mačke s posebnimi potrebami, lahko najdemo pravšnjo hrano tudi za svojega kosmatinca.
vir: http://www.hills.si
_________________
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Anja
Administrator
Pridružen/-a: 10.01. 2007, 18:22
Prispevkov: 2094
Kraj: Lesce
|
| Objavljeno: 06 Jul 2007 10:20 Naslov sporočila: |
|
|
Antioksidanti v hrani
Pri celični presnovi nastajajo številni stranski presnovki, med katere štejemo tudi proste radikale. Ti v celicah povzročajo tako imenovane oksidativne poškodbe različnih celičnih struktur. Oksidativne poškodbe so sestavni del procesa staranja, pomembne pa so tudi kot dejavnik pri nastopu različnih bolezni. Organizem se proti prostim radikalom brani z antioksidanti, ki proste radikale nevtralizirajo in tako celice varujejo pred oksidativnimi poškodbami.
Prosti radikali so stalen presnovni produkt, v telo pridejo iz okolja ali pa nastajajo pod vplivom različnih škodljivih dejavnikov. Prosti radikali so zelo reaktivne in kemično nestabilne molekule, ki imajo v zunanji orbiti po en neparen elektron. Neparni elektroni dosežejo stabilnost tako, da se vežejo na druge molekule, s čimer pa se te spremenijo. Posledica so poškodovane beljakovine, nukleinske kisline (DNK) in maščobe v celični membrani. Kadar v organizmu prosti radikali prevladajo nad antioksidanti, se začnejo v celicah pojavljati oksidativne poškodbe. Prosti radikali poškodujejo celične membrane, DNK, celične encime, slabijo imunski sistem in pospešujejo znake staranja.
Suhe, tovarniško pripravljene hrane za naše ljubljence lahko vsebujejo dve skupini antioksidantov. V prvo skupino antioksidantov sodijo snovi, ki jih hrani dodajo zaradi konzerviranja. Ti antioksidanti maščobam v hrani preprečujejo žarkost. Drugo skupino antioksidantov pa sestavljajo biološko aktivne snovi, ki v organizmu nevtralizirajo proste radikale in tako preprečujejo nastanek oksidativnih poškodb. Mednje štejemo vitamina E in C, beta karotene in selen, o katerih govorimo tudi v temu sestavku.
Biološko aktivni antioksidanti kot del uravnotežene prehrane v organizmu zmanjšujejo škodljivo delovanje prostih radikalov tako, da jih učinkovito nevtralizirajo, še preden lahko povzročijo škodo. Dokazano je tudi, da povečane količine naravnih antioksidantov v hrani našim ljubljencem krepijo imunski sistem in omogočajo živalim bolj zdravo in srečno življenje. Zares dober zaščitni učinek dosežemo, kadar vsebuje hrana za pse v kilogramu suhe snovi vsaj 600 mg vitamina E, hrana za mačke pa 540 mg. Pri teh vrednostih vitamina E se v krvi močno zmanjša količina alkenalov. Alkenali so snovi, ki v organizmu nastajajo iz maščob, ki jih oksidirajo prosti radikali. Zato lahko količino alkenalov v krvi uporabljamo kot biopokazalec stopnje poškodb zaradi delovanja prostih radikalov.
Do zadostne količine antioksidantov lahko naši hišni ljubljenci pridejo na dva načina. Lahko jih hranimo s hrano, ki vsebuje dovolj antioksidantov, ali pa morajo dobivati dodatke, ki vsebujejo te zaščitne snovi. Najbolj preprosto je torej, da izberemo doslej edino hrano, ki dokazano vsebuje učinkovite količine antioksidantov, to je hrano Hill' Science Plan. Vse različice suhih hran Hill's Science Plan, tako pasje kot tudi mačje, imajo namreč dodatek Superior Antioxidant Formula. Superior Antioxidant Formula je kombinacija antioksidantov, ki jo odlikuje visoka količina vitamina E, ki dokazano zmanjšuje količino prostih radikalov in varuje ter krepi naravni imunski sistem. Drugi antioksidanti v tej formuli so vitamin C, ki podpira delovanje vitamina E pri zviševanju odpornosti proti boleznim, beta karoteni, ki sodelujejo z vitaminom E pri ohranjanju ustreznega imunskega odgovora, in selen, ki skupaj z vitaminom E zmanjšuje oksidativne poškodbe celic. Njihove količine so dovolj visoke, da odločilno vplivajo na vzdrževanje:
- močnega imunskega sistema,
- zaščite organizma pred boleznimi in
- zaščite pred procesi staranja.
Vitamin E je eden najbolj vsestranskih antioksidantov. Sodeluje pri procesih celjenja ran, učinkovit je pri preprečevanju bolezni srca in živcev, zelo je pomemben tudi pri preprečevanju procesov staranja.
Beta karoteni sodelujejo pri gradnji krepkega imunskega sistema in so močno orožje pri obrambi pred mnogimi boleznimi. Najnovejše raziskave so pokazale njihovo uporabnost v boju proti raku in drugim hudim boleznim.
Vitamin C daje vitaminu E dodaten zagon pri obrambi organizma pred škodljivimi vplivi. Vitamin C deluje tudi pri preprečevanju raka in drugih bolezni.
Selen je esencialni mikroelement, ki sodeluje z vitaminom E in je sestavni del nekaterih encimov. Ti encimi prav tako sodelujejo pri obrambi celic pred oksidativnimi poškodbami. Selen skupaj z drugimi antioksidanti sodeluje v boju proti raku.
Edinstven Hill'sov dodatek hrani Superior Antioxidant Formula zagotavlja ustrezno količino vitamina E in drugih naravnih antioksidantov, ki klinično dokazano zmanjšujejo poškodbe celičnih struktur zaradi prostih radikalov in krepijo imunski sistem. Hrane iz izbora Science Plan imajo precej večje količine naravnih antioksidantov, kot jih imajo hrane konkurenčnih proizvajalcev hrane za pse in mačke.
vir: http://www.hills.si
_________________
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Me&Billy
Zlati član
Pridružen/-a: 03.12. 2012, 11:05
Prispevkov: 141
Kraj: P.G.
|
| Objavljeno: 25 Feb 2013 15:39 Naslov sporočila: |
|
|
Popolnoma drug princip zobne higiene s pomočjo hrane pa predstavlja hrana Hill's* Science Plan* Oral Care, ki je edina hrana, za katero je klinično dokazano, da učinkovito odstranjuje zobne obloge, preprečuje nalaganje zobnega kamna in skrbi za svež ustni dah.
Uporabljaš to tudi pri svojih maltežanih?  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Anja
Administrator
Pridružen/-a: 10.01. 2007, 18:22
Prispevkov: 2094
Kraj: Lesce
|
| Objavljeno: 24 Mar 2013 18:38 Naslov sporočila: |
|
|
Ne, ne uporabljam, baje hrane Hills niso tako zelo kvalitetne in naj kuža ne bi bil hranjen z njimi za daljše obdobje.. Pri nas kužke hranimo s hrano znamke Eaglepack. Prav tako mislim da z vsakodnevnim ščetkanjem zob naredimo veliko več kot s tem, da bi kužka hranil s hrano "prilagojeno njegovim zobem".. Me bi malo skrbelo kaj ima notri, ker vem da je recimo v zobnih pastah za kužke precej škodljivih stvari.. 
_________________
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Me&Billy
Zlati član
Pridružen/-a: 03.12. 2012, 11:05
Prispevkov: 141
Kraj: P.G.
|
| Objavljeno: 24 Mar 2013 19:11 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz sicer uporabljam Royal Canin (nekaj časa sem kupovala prav za maltežane pa ni ravno navdušen)tako da bo treba nekaj drugega.
Katero pasto pa uporaljaš? Ker nekatere se mi zdijo res ''bolj tako''... :// |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
